Pot do Munchenskega letaliušča je trajala več kot pet ur, tako da je bilo prav, da smo odšli od doma s časovno rezervo. Na poti je najprej nabijalo sonce, malo pred Munchnom pa nas je temeljito oprala močna nevihta. Letališče je takšno kot ga ocenjujejo: enostavno in pregledno. Nahrbtnike in del 'potnikov' smo izkrcali na terminalu 2, ostala potnika pa sva odpeljala avto na parkirišče za 'urlaubarje' P41. Po mailu so mi zagotavljali, da je možno shraniti avtomobilske ključe, tam pa se je pokazalo, da to ni mogoče. Pogrešali smo nemški red.
Proti Dohi, kjer smo imeli prestop letala, smo poleteli ob 17.00 uri - s polurno zamudo. V Dohi pa ob 23 zvečer takšna sopara in vročina, da se zunaj ni dalo dihati. Takoj smo se pobrali v klimatizirano letališko stavbo.